Vlada napoveduje dva ukrepa, ki lahko vplivata na vaše prejemke

Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi obvezne in neobdavčene božičnice ter o spremembi obdavčitve normirancev, je včeraj po srečanju z župani in predstavniki gospodarstva jugovzhodne regije napovedal premier Robert Golob.

Želja je davčno razbremeniti prejemke tako samostojnih podjetnikov kot drugih zaposlenih, je dejal. Poudarimo, da gre pri “razbremenitvi” podjetnikov z normiranimi espeji v resnici za razveljavitev oziroma omilitev strožje davčne obravnave, ki jo je sprejela Golobova vlada in je začela veljati z letošnjim letom (več o tem v nadaljevanju).

Pogledali smo, kakšno je stanje in kaj bi lahko prinesla napovedana ukrepa.

Božičnica kot regres

Vlada namerava po besedah premierja “po zgledu regresa kot neke vrste 13. plače uvesti obvezno božičnico ali 14. plačo”.

V trenutni ureditvi obstaja nekaj pomembnih razlik med regresom in božičnico. Regres je obvezen, ne sme biti manjši od zneska minimalne plače (trenutno 1.277,72 evra) in ga morajo delodajalci v večini primerov izplačati do 1. julija. Edina možna izjema so nelikvidna podjetja, za katera pa mora možnost odloga izplačila regresa omogočati tudi kolektivna pogodba.

Poleg tega se regres ne všteva v dohodninsko osnovo in je oproščen prispevkov do višine povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji (ta je v juniju znašala 2.540,8 evra bruto). Če je višji, se v dohodninsko osnovo všteva znesek nad povprečno plačo, za presežek se obračuna tudi prispevke za socialno varnost.

Božičnica pa ni obvezna, razen če je tako določeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi. Do zneska povprečne plače je razbremenjena dohodnine, ne pa tudi prispevkov. Konec lanskega leta smo pisali, da je pri božičnici v višini 2.100 evrov bruto, kar je bilo takrat malenkost pod povprečno plačo, izplačilo okoli 1.600 evrov, strošek delodajalca pa presega 2.400 evrov.

Kot je decembra lani v enem od sporočil navajala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je konec leta 2023 izplačilo iz uspešnosti poslovanja, ki ga pogovorno imenujemo božičnica, prejelo 35,3 odstotka zaposlenih. Povprečna višina je znašala 977,91 evra. V javnem sektorju, denimo, božičnic ne izplačujejo (imajo pa druge možnosti za nagrajevanje, in sicer redno delovno uspešnost, dodatek za povečan obseg dela in za prodajo blaga in storitev na trgu, pri čemer bosta od prihodnjega leta v skladu s plačno reformo prva dva združena).

Če bi božičnico uredili po vzoru regresa, bi torej postala obvezna, kot je razumeti, pa bi jo razbremenili prispevkov.

Spomnimo, da je obvezno božičnico leta 2022 že predlagal minister za delo Luka Mesec, ki je omenjal možnost, da bi uzakonili obvezen “zimski regres” v višini minimalne plače. Sindikati so idejo takrat pozdravili, delodajalci pa so ji nasprotovali. Ministrstvo za delo je takrat idejo opustilo. Ali bo v tokratnem poskusu vlada zapovedala tudi višino božičnice, za zdaj ni znano. Več bo predvidoma znano v četrtek.

Tudi zdaj pa je pričakovati odpor delodajalskih združenj. Dejstvo je namreč, da obvezno izplačilo božičnice – pa čeprav neobdavčene – za marsikatero podjetje pomeni dodatno obremenitev. Omenjena združenja pa že nekaj let svarijo pred visoko rastjo stroška dela na opravljeno uro v Sloveniji. Sveži podatki Sursa kažejo, da je bila ta v drugem četrtletju na letni ravni 7,5-odstotna in s tem precej nad evrskim povprečjem (3,6 odstotka).

Božičnico je v letu 2023 prejela dobra tretjina zaposlenih v državi.

Ukrep prejšnje vlade razveljavili

To ni prva sprememba zakonodaje, ki se nanaša na božičnico, v mandatu Golobove vlade. Leta 2022 je razveljavila spremembe dohodninske zakonodaje, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše in so začele veljati s 1. januarjem 2022.

Prej je bila božičnica izvzeta iz dohodninske osnove, če je njena višina znašala do povprečne plače v državi. Janševa vlada pa je sprejela, da je v primeru, če je za zaposlenega tako ugodneje, izvzeta do povprečne plače zaposlenega. To je bilo ugodno za bolje plačane.

A Golobova vlada je dohodninske spremembe leta 2022 razveljavila. Od 1. januarja 2023 spet velja, da so plačila dohodnine oproščene božičnice do povprečne slovenske plače.

Rahljanje pogojev za normirance

Poseg v sistem tako imenovanih normirancev medtem sledi spremembam, ki jih je sprejela ta vlada in so bile uveljavljene v začetku tega leta.

S 1. januarjem se je najvišja dovoljena meja za polne normirance znižala s 100 tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50 na 30 tisoč evrov. Hkrati se je za prve meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov zvišala na 60 tisoč evrov, za druge pa je ostala pri 12.500 evrov, nad tem pa je mogoče uveljavljati 40-odstotne normirane stroške.

Sistem je bil že lani in tudi letos tarča mnogih kritik. Nedavno je vlada sporočila, da načrtuje spremembe. Kot je dejal vladni govorec, podpredsednik Matej Arčon, vlada “ni nezmotljiva”.

Poslanci NSi so v začetku avgusta v državni zbor (DZ) vložili nov predlog novele zakona o dohodnini, s katerim bi sistem obdavčitve dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov vrnili na stanje pred uveljavitvijo novele. Da bi morali sistem obdavčitve normirancev pustiti, kakršen je bil, je pred kratkim dejal tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Kakšne bodo spremembe, za zdaj ni jasno. Finance so poročale, da bi se po neuradnih informacijah lahko vrnili na star sistem.